Božičnica za upokojence naj bi bila zdaj izplačana decembra. Ali se še lahko zaplete?

Upokojenci naj bi še letos prejeli zimski dodatek v znesku 150 evrov, ki je bil uzakonjen v okviru pokojninske reforme. A izplačilo spremlja negotovost, saj reforma zaradi sindikalnega zbiranja podpisov za referendum še ni razglašena in uveljavljena.

Zato želi vlada, kot pojasnjujemo v nadaljevanju, izplačilo dodatka omogočiti z novim zakonom. Tudi ta pa še ni potrjen, v torek bo prvič obravnavan na izredni seji Državnega zbora (DZ).

Odgovarjamo na vprašanja o zimskem dodatku, med drugim o tem, ali se še lahko zaplete.

Ali bom z novembrsko pokojnino dobil tudi zimski dodatek, kot je bilo napovedano?

Čeprav na vladnih straneh še vedno piše, da bo dodatek izplačan z novembrsko pokojnino, se to ne bo zgodilo.

Zakaj ne?

Na kratko: ker Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nima zakonodajne podlage, da dodatek izplača z novembrsko pokojnino, ki bo na račune upokojencev nakazana 28. novembra.

Kot smo pisali, je problem v zamudi pri uveljavitvi pokojninske reforme. V noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) je namreč tudi podlaga za izplačilo dodatka upokojencem.

Tako imenovana Delavska koalicija, ki združuje 25 sindikatov, pa trenutno zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma za to novelo. Zbiranje podpisov teče do 11. novembra. Kot so nam pojasnili na Zpizu, bi tudi v primeru, če bi bil zakon uveljavljen že 12. novembra, v veljavo stopil 27. novembra (15 dni po objavi v uradnem listu). Določba za izplačilo zimskega dodatka, ki bi Zpizu omogočila njegovo izvedbo, pa bi se začela uporabljati še 15 dni kasneje, torej 12. decembra, so navedli. To pa je dva tedna po izplačilu novembrske pokojnine.

Kako je vlada ukrepala?

Da bi omogočila izplačilo zimskega dodatka, je vlada v prejšnji četrtek sprejeti predlog zakona o zimskem regresu, zimskem dodatku in normirancih vključila prehodno določbo, da bo dodatek, ki ga prinašajo določila novele ZPIZ-2O, izplačan do 19. decembra letos.

Če bo nekomu naknadno priznana pravica, bo dodatek prejel skupaj z redno pokojnino najpozneje do maja prihodnjega leta, še piše v predlogu.

Kdo bo prejel dodatek?

Dodatek bodo prejeli vsi prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se jim v letošnjem letu priznava letni dodatek.

Prejeli ga bodo tudi prejemniki delne pokojnine in tisti, ki so pokojnino začeli prejemati med letom. Pa tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo s krajšim delovnim časom.

V predlogu je določeno še, da se zimski dodatek ne bo štel med dohodke pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev in drugih pravic iz javnih sredstev. To pomeni, da ne bo vplival na upravičenost do drugih socialnih transferjev, ki jih prejema upokojenec.

Ali je torej že dejstvo, da bo dodatek izplačan decembra?

Izplačilo zimskega dodatka v decembru bo lahko Zpiz izvedel, če bo pravočasno sprejet in uveljavljen zakon, ki bo pokojninskemu zavodu dal pravno podlago za izplačilo.

Predlagatelji referenduma o pokojninski reformi imajo do 18. novembra čas, da vložijo zahtevo za referendum s 40 tisoč podpisi. Četudi ne bi zbrali dovolj podpisov in bi DZ vendarle razglasil zakon, je verjetno glede na zgoraj opisan postopek uveljavitve zimskega dodatka, ki ga predvideva zakon, premalo časa, da bi ta podlaga omogočila izplačilo dodatka v letošnjem letu.

Tako bo verjetno zakonska podlaga predlog zakona o zimskem regresu, zimskem dodatku in normirancih. Tega bo DZ obravnaval po nujnem postopku, izredna seja bo že ta torek.

Zakon je sicer predmet mnogih kritik; socialni partnerji menijo, da je neupravičeno vključeno poglavje o normirancih, delodajalska stran močno nasprotuje tudi obveznosti izplačila božičnice. Poleg tega je vrsto pripomb na vladni predlog zakona podala zakonodajno-pravna služba DZ (mnenje je objavljeno tukaj). V delu, ki ureja zimski dodatek, se te med drugim nanašajo na dejstvo, da vlada z zakonom poskuša uveljaviti ukrep iz “visečega” zakona ZPIZ-2O, ki bo morda predmet referenduma. “To pomeni, da se na tak način obide morebitno referendumsko odločanje, kar pomeni neskladje z 90. členom Ustave (ta ureja institut zakonodajnega referenduma, op. a.),” je zapisala zakonodajno-pravna služba.

A vlada za zdaj vztraja, da ne namerava ustaviti sprejemanja zakona. Glede na to, da ima koalicija večino v državnem zboru, bo predlog verjetno sprejet – seveda pa obstaja možnost, da ga prej še vsebinsko prilagodijo.

Potem obstaja možnost veta Državnega sveta. V tem primeru bi morali poslanci o noveli ponovno odločati ter jo potrditi z vsaj 46 glasovi. Koalicija Svobode, SD in Levice ima dovolj glasov.

Kljub mnogim pomislekom in morebitnim postopkovnim oviram je ob močni politični volji za uveljavitev obvezne božičnice, zimskega dodatka in sprememb za normirance verjetno le malo možnosti, da vladi ne bi uspelo zagotoviti izplačila dodatka do 19. decembra.